Sv. Lenarta na pečeh v Bodeščah
Podružnična cerkev Sv. Lenarta na pečeh v Bodeščah je gotska cerkev iz prve polovice 15. stoletja. Cerkev se je vse do danes ohranila v skoraj nespremenjeni obliki. Zelo je znana po svojih poslikavah. Poslikave niso nastale vse naenkrat, ampak v večih časovnih presledkih. Barokizirana gotska enoladijska cerkev z zvezdasto obokanim prezbiterijem iz okoli 1440, renesančno lopo in baročnim zvonikom je eden izmed najpomembnejših sakralnih spomenikov v severozahodnem gorenjskem kotu.
Leta 1881 je dr. Josip Mantuani odkril največjo dragocenost cerkve, stenske poslikave na fasadi in v notranjosti, v katerih se zrcali več slikarskih tokov iz 15. in 16. stoletja. Mojster bohinjskega prezbiterija je okoli leta 1440 naslikal freski sv. Krištofa in sv. Lenarta na severni zunanjščini prezbiterija in oltarni podobi na zunanji steni slavoločne stene. Po dvajsetih letih mu je sledil bodeško – prileški mojster z okrasitvijo prezbiterija po načelih t.i. kranjskega prezbiterija. Na stenah so v področjih naslikane sedeče svetnice, pod njimi vrsta stoječih apostolov, na slavoločni steni pa je upodobljen Jezus med pismouki. Isti slikar je okrasil tudi zunanjščino prezbiterija z upodobitvijo sv. Nedelje in zahodno fasado ladje v lopi s slikama sv. Florijana in sv. Jurija. Oprema je poznobaročna. Oltarni sliki sv. Vida in sv. Florijana (olje na platnu) stranskih oltarnih nastankov je naslikal kranjski slikar Leopold Layer (1752-1826), kipa sv. Janeza Nepomuka in sv. Frančiška Ksaverija na severnem Florijanevem oltarju sta delo kranjskega kiparja Valentina Vrbnika, kipa na oltarju sv. Vida pa anonimnega kiparja slabše kvalitete.
Glavni novorenesančni oltar je iz 19. stoletja. Po Lavtižarjevih zapisih sta bila v zvoniku dva zvonova. Starejši je iz 16. stoletja, brez zvonarjevega imena in letnice, manjši in mlajši pa iz 17. stoletja z letnico 1618 in zvonarjevim imenom Elias Sombragh.
