Tradicija v slovenski noši
Ker so bili prazniki nekaj posebnega so ljudje za posebne priložnosti imeli posebna oblačila. Na naših dogodkih, praznikih, ki niso vezani na praznična kmečka opravila, imamo gostitelji doživetja, »ta domači«, praznična oblačila iz prve polovice 19. stoletja (Prešernov čas). Vsaka obleka je ročno izdelana in je unikatna. Oblačila so bila nekoč narejena iz domačega blaga in usnja. Lan in sukno so predli in tkali iz domačih surovin. Pri oblikovanju in izdelavi oblačil smo se povezali in posvetovali z gospodom Dr. Bojanom Knificem, ki sodi med največje poznavalce oblačilne dediščine na Slovenskem.
Ženske praznične obleke, v katerih se predstavljamo, so sestavljene iz dveh ali treh spodnjih kril, »untre«, spodnjih hlač, rdečih bombažnih nogavic, usnjenih nizkih čevljev ali škornjev, ter bele lanene srajce okrašene z okrasnimi trakovi na ovratniku, ramenih ali rokavih. Krilo z »ževotcem« je narejeno iz barvnega blaga (volna ali vzorčasti lan), zgornji del (ževotec) pa je izdelan iz dekorativnega blaga in okrašen z žametnimi, zlatimi ali srebrnimi trakovi. Ena od oblek ima na spodnjem krilu našit zeleni svileni trak, kar je bilo značilno za to obdobje. Na glavi imajo dekleta avbico, zavijačko ali pečo. Gospodinja ima okoli pasu najdragocenejši modni dodatek »sklepank«, to je verižica iz medenine na kateri je ključ od hišnih vhodnih vrat.
Moška praznična oblačila, v katerih se predstavljamo, so sestavljena iz čezkolenskih škornjev ali nizkih čevljev, modrih nogavic, podkolenskih hlač iz volnenega blaga ali usnja, in lanena srajca z okrasnimi trakovi. Brezrokavniki se razlikujejo po krojenju in gumbih ter so narejeni iz različnih vzorcev žameta, rdečega volnenega ali dekorativnega blaga. Dve obleki imata tudi moder in rdeč pas iz volnenega blaga. Klobuki so različnih oblik in barv z velikim krajci.
Delovne praznike bomo prikazovali v delovnih oblekah iz konca 19. stoletja. So preprostejše, zelo barvite, narejene iz različnih vrst blaga.
